Duhovna in materialna pot človeka v 21. stoletju

Vodnarjeva doba je čas izjemnega duhovnega razvoja, ko zavest človeka dobiva nove razsežnosti, ko ljudje iščemo svoje bistvo v neskončnosti vesolja in v neizmernih globinah lastne biti ter to dvoje povezujemo v enost. Vsi, ki so odprti za novo stanje bivanja, bodo lahko živeli v novih, doslej še neodkritih razsežnostih. Pomen besede človek je globlji, kot si običajno predstavljamo. Človek je mikrokozmos, svet v malem. V njegovem jedru biva večna duhovna iskra, medtem ko je telesna osebnost le minljivi del mikrokozmosa. Zato se v človeškem bitju bijeta dve naravi. Duhovna iskra želi sprostiti svoje svetlobne moči in se oglaša kot praspomin, prahrepenenje po prvobitnem večnem stanju, zemeljska narava pa človeka peha v zemeljske vzpone in padce. Duhovna in materialna izročila vseh časov pričajo, da je cilj človeškega razvoja obuditev prvobitnega božanskega bitja – mikrokozmosa. Človek kot merilo vseh stvari, kot nosilec božje podobe, lahko zdaj dokončno razvije svoje zmožnosti kot bitje večnosti.

Predavatelji: Ljudmila Hanželič, Bojana Kimovec in Rado Kopač  (vsi predstavniki Lectorium Rosicrucianum)