Pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je v svojem tretjem romanu ponovno posegel v zgodovinsko tematiko. Tokrat ne opisuje antične dobe na Ptuju in okolici, temveč tragične dogodke 2. svetovne vojne in obdobja po njej. Osrednji lik je slovenski vojak Jakob Špilek z Dravskega polja, ki je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Zgodba se prične avgusta 1944, ko se njegova enota pred ameriško armado umika iz Normandije proti Nemčiji. Tragične vojne dogodke zaznamujejo njegova srečanja s tremi ženskami. V francoskem Amiensu njegovo pot prekriža odločna francoska odpornica Fabienne, ki temeljito izpraša njegovo vest. Pri prečkanju Rena ameriška granata izkoplje še sveži groba mrtve nacistke Traudlind. Ta mu v nadrealističnem opisu obsmrtnega doživetja razkrije tragično zgodbo zavedenega nemškega naroda. Ob koncu vojne se v Nemčiji zateče na kmetijo, kjer mu privlačna ovdovela kmetica Anna ponudi delo, zatočišče in na koncu tudi svojo roko. Jakob mamljive ponudbe ne sprejme, saj se je zaobljubil svojemu dekletu Geri, ki ga čaka doma v Sloveniji. Roman je dobro in prepričljivo napisan, navdušuje predvsem avtorjevo poznavanje zgodovinskih in vojaških razmer v Franciji, Nemčiji in Sloveniji. Zanimiv je tudi z domoznanskega vidika, saj se zgodba demobiliziranega slovenskega vojaka močno zaplete prav v Radovljici in bližnjih Begunjah. Na sodišču v Radovljici ga zaslišujejo pripadniki KNOJ-a in ga obtožijo vohunstva. Sledi transport v begunjsko graščino, kjer ga v zaporu izstradajo skoraj do smrti. Reši ga srečanje z očetom njegovega vojaškega tovariša Praprotnika, ki je umrl v Nemčiji. Pred prihodom v domači Brunšvik usoda Jakoba pripelje pod Marijino podobo na Ptujski Gori, kjer pod njenim plaščem prepozna sebe in svoje mrtve tovariše.