Ocean se je prelil vame in napolnil celotno vesolje. Videl sem svet in razumel, kako krhek je. Resničnost, ki sem jo poznal, je le tanka plast glazure na torti, v kateri gomazijo ličinke, more in lakota. Da obstajajo portali, ki segajo onkraj resničnosti.

Vračanje v kraj, kjer smo preživeli otroštvo, v nas prebudi spomine. So vsi spomini resnični?
Pripovedovalec zgodbe se pred množico pogrebcev in njihovimi vprašanji raje umakne na sosednjo Hemstockovo kmetijo, ki mu je kot otroku vedno predstavljala varno zavetje. Tam se konec pripovedi poveže z začetkom oziroma s spomini na prijateljico Lettie.

Spoznala sta se na dan, ko je rudar opalov naredil samomor. Ob prihodu policije sta z Lettie odšla v gozd. Nebo je takrat oranžno zažarelo in pojavilo se je skrivnostno bitje iz sivih visečih cunj. Ob prihodu na fantov dom se je spremenilo v mlado lepo Ursulo Mokton, ki se je ponudila za varuško. Le fant in ženske s Hemstockove kmetije so poznali njeno zlonamerno resnico in vedeli, da jo morajo spraviti nazaj v njen svet. Na pomoč so poklicali vesoljske pošasti mrhovinarje, ki pa so hotele še fanta. Konec je tragičen, saj je Lettie hudo ranjena ali pa tudi ne in se je preselila v Avstralijo. Ne vemo, ali je imela vmes prste stara gospa Hempstock, ki ima sposobnost rezanja in šivanja časoprostora, popravljanja in restavriranja dejanske resničnosti.

Zgodba je na začetku povsem realistična, v nadaljevanju pa se vse bolj vpletajo fantazijski elementi. Da se lahko vrnemo nazaj v vsakdanjost, moramo pozabiti nekatere dogodke, jih potopiti na dno oceana.

Silva Kos

nazaj na seznam