Knjiga je tematsko nadaljevanje knjige Tole ni zate, vendar tukaj avtor v središče postavi zgodbo svojih staršev.

Bosansko-ameriški avtor Aleksandar Hemon je slovenskim bralcem znan že po mnogih prevodih, kot so: Knjiga mojih življenj, Projekt Lazar, Nowhere Man, Vprašanje Bruna, Tole ni zate. Roman Moji starši je avtobiografska zgodba, v kateri se avtor predvsem posveti zgodbi svojih staršev. Smiselno je povezan s predhodno knjigo z naslovom Tole ni zate, kjer pa je bila opisana njegova lastna zgodba. V obeh knjigah je osrednji motiv balkanska vojna, ki je družino iz rodne Bosne in domačega Sarajeva pregnala v izseljenstvo v Ameriko. Avtor se je v novi deželi ustalil do te mere, da je postal celo profesor kreativnega pisanja na univerzi Princeton in svoje romane piše v angleškem jeziku. Za starša pa je bil ta prehod težji, ker je njuno srce ostalo v Sarajevu. Očetova družina izhaja iz Ukrajine, tako da oče še precej ohranja tudi to tradicijo. V Bosni je imel zelo dobro službo, ki pa jo je potem v izseljenstvu zamenjal za slabo plačana dela, ker ga je oviral status begunca in pomanjkanje znanja jezika. Mama je vseskozi skrbela za družino, za Aleksandra in njegovo sestro, in morala marsikaj prestati, ker je bil mož veliko službeno odsoten. V knjigi Hemon pripoveduje razne družinske anekdote, ki so včasih zabavne, drugič grenke, najbolj usodno pa jih je kot družino, kot državljane Bosne in bivše Jugoslavije, zaznamovala balkanska vojna.
“Takrat mi je kapnilo in mi strlo srce, kako očitno in brutalno preprosto je zlo vojne: vojna jemlje življenja in jih nikoli ne da nazaj. Ljudi, razen če so morilci, spreminja v nekaj, kar niso nikoli hoteli biti; pomanjša jih, tudi če jih ne ubije.”

Hemonov roman je zahvala in hvalnica staršema, ki pa jima ne spregleda njunih napak, vendar s tem prikaže njihovo družinsko zgodbo tako, kot je. Vseskozi je čutiti ljubezen in navezanost med člani družine; kljub stvarem, ki jih vsak od njih morda obžaluje, so neločljivo povezani.

Katarina Perger

nazaj na seznam