







Glavni junak romana je Sergej Sergejič, devetinštiridesetletni invalidski upokojenec in ljubiteljski čebelar, ki živi na tako imenovanem sivem območju med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. Njegova poglavitna skrb so čebele, zato se odloči, da jih bo spomladi odpeljal daleč proč od nenehnega obstreljevanja, da bodo lahko v miru nabirale med.
Jezik, ki ga uporablja Kurkov, je jasen in preprost, življenje in miselni svet Sergejiča sta podana realistično, pisatelj pa pri tem ne izraža nobenih jasnih političnih stališč, ampak bralcu pusti, da si sam ustvari mnenje.
Nevtralen ton pripovedi je skladen tudi s tem, kako se glavni junak sooča z vojno. Sergejiču smisel vojne ostaja zavit v meglo, v vojni ni sodeloval, »se je pa v njej znašel kot njen prebivalec. Prebivalec vojne.« Na dogajanje okoli sebe se odzove tako, da se zateče k naravi, k čebelam, ki s svojim umirjenim ritmom nabiranja medu predstavljajo red in stabilnost ter mu pomagajo ohranjati ravnotežje, saj delujejo kot protiutež absurdnosti vojne.