





Zbirka Kapučino
239 strani
družbeni roman



»Povedala bom vse, kar vem in česar se spominjam. A spomin je gnetljiva snov, namenjena umetnosti – ljudje v njej kiparijo in slikajo, ustvarjajo, zato sem včasih pomislila, da bi bili rešeni, če bi Lea imela brata ali sestro. Toda bile smo rod samih edink, moja mama je bila edinka moje babice, jaz edinka svoje mame, v svojem domu smo bile edine pričevalke našega življenja, naša zgodba nikoli ni bila razdeljena med različne govorce, nikoli je nihče ni ovrgel, v njej je kraljeval zgolj naš spomin, same smo bivale v njej, in ker smo bile videti običajne, nismo vzbujale suma.« (str. 106)