Roman se začne s poplavo iz leta 1964 in njeno uničujočo močjo, a hkrati vznikom življenja, saj se kasnejša junakinja romana Katarina rodi ravno na taisti dan. Glavno dogajanje je strnjeno v čas od obletnice poplave, natančneje 25. oktobra 2009, do praznikov vseh svetih. Desetletni deček David, sin ločenih staršev, Katarine in Bojana, ki se zvečer rad potika po zagrebških ulicah, je priča, kako iz črnega avtomobila odvržejo truplo dekleta. Kaj ve, kmalu postane sila pomembno, a David je naslednji dan žrtev sumljive prometne nesreče, za posledicami katere pade v komo.

Od tu najprej je roman sicer posvečen kriminalni preiskavi, vendar je v resnici v ospredju prikaz razvejanih medosebnih odnosov. Z množico oseb, ki so povezane sorodstveno, sosedsko in službeno, avtorica gradi ozadje zgodbe, ki tako postane večplastna, da presega okvire kriminalnega romana. Poleg linearno postavljene pripovedi vključi samogovore dečka v komi, tok zavesti duševno zaostalega soseda, telefonske pogovore naključnih potnikov tramvaja, psihološki profil morilca in pravljice. Čeprav se vsem mudi poiskati morilca, kmalu postane jasno, da je avtorica vso pozornost nazadnje namenila preživelim in njihovim občutkom nemoči, krivde, strahu in negotovosti. Ob branju se je skoraj nemogoče znebiti misli, da jih tisto najhujše še čaka.

Izjemen družbenokritični roman o skrhanih družinskih odnosih, posledicah brezbrižnih dejanj in zamolčanih skrivnosti, ki se iztečejo v samokaznovanje, nasilje in življenje brez pomiritve.

nazaj na seznam