Naši očetje so sanjali o romanju v Meko, o tem, da bodo obkrožili črni kamen Kaabe, in bolj ko bodo krožili, prijetnejši bo raj; mi sanjamo o begu v Evropo, o polnjenju žepov, in več kot bomo imeli denarja, prijetnejša bo naša pot skozi svet.

Starejši bratje so vzor mlajšim in Selim je komaj čakal, da bo dopolnil 18 let. Takrat bo zapusti Maroko in bo svojo srečo poiskal v Parizu. Od svojega brata se je naučil le to, da ne sme hiteti. Zato je najprej odšel v Marakeš. Tam je delal kot turistični vodnik in turistom razkazoval pisanost arabskega sveta, prijazen obraz dežele. Drugi je krut, saj policija zapira vse, za katere obstaja le majhna možnost suma, da ne soglašajo s sistemom. Po krvavi izkušnji iz zapora je Selim začutil, da je prišel čas, da odide. Na tistem nesrečnem romanju v Pariz, ko je srce komaj utegnilo zadihati, je bila ves čas tudi kakšna ženska, ki mu je zasladila neznosno in trpko življenje.
Drugi del romana je dnevniški zapis Ester, njegovega dekleta iz časa, ko je čakal na priložnost, da pot nadaljuje v Francijo. Roman se zaključi z intervjujem s tihotapcem migrantov.

Patxi Zubizarreta je mladinski baskovski avtor. Prevedeni sta dve njegovi slikanici in dva mladinska romana. Založba Miš je knjigo oblikovala v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Silva Kos

nazaj na seznam