Kljub temu, da so se preselili na Švedsko, pa sta starša še vedno trdno verna, zato imajo otroci muslimansko vzgojo. Elaf zaradi svojih prvotnih korenin tako trpi v šoli, kjer jo večina sošolcev zaradi drugačnosti ne sprejema, doma pa ji življenje želita krojiti starša. Ko dobi prvo menstruacijo, s tem postane ženska, zaradi česar se ne sme več družiti in pogovarjati s fanti. Prav tako jo starša omejita še na drugih področjih njenega življenja in jo skušata prisiliti v poroko z bratrancem iz Iraka. Elaf pa se vedno bolj izgovarja na pomembnost izobrazbe, s čimer ji uspe oditi v drug kraj ter živeti sama, brez nadzora staršev. Pri 32-letih zbere pogum in se odpravi obiskat svoje sorodnike v Iraku. Tam šele spozna, čemu je pravzaprav ubežala.

Mladinski roman, napisan po resnični zgodbi. Na koncu nekaterih poglavij avtorica doda različne opombe (na primer intervju z očetom, mamo, Konvencijo o otrokovih pravicah …). Bere se lahkotno, vendar stavki ne tečejo lepo.

»Razumem. Ampak če ljubi ženo, bi ji moral pomagati, ko vidi, kako se muči z otrokoma in hišnimi opravili. Zelo nespoštljivo je, da jo samo gleda in je niti za trenutek ne razbremeni, še ko gre za skrb za njuna skupna otroka. To ni ljubezen.« Oče me pogleda, kot da sem otrok, ki pravkar spoznava skrivnosti življena. »Kdo govori o ljubezni?« (str. 192)

nazaj na seznam