O sranju
Frankfurt, Harry G., 1929-2023
Naslov je že dovolj poveden.
Harry G. Frankfurt (1929-2023) je bil ameriški filozof, ki se je ukvarjal predvsem s področji etike in filozofije duha. V slovenski jezik imamo prevedeno še njegovo delo Razlogi ljubezni.
O sranju je njegov esej, ki je bil prvič objavljen leta 1986 v reviji Raritan. Širšemu krogu bralcev je ostal nepoznan vse do leta 2005, ki je izšel v knjižni obliki pri založbi Princeton University Press. Prvič smo ga v slovenščini lahko brali leta 2009, s spremno besedo Borisa Vezjaka. Tokratni izdaji je obsežno prispeval Igor Rižnar.
Živimo v družbi sranja, ki ga produciramo vsi. Največji delež pa prispevajo politiki, novinarji, ljudje na vodilnih položajih in strokovnjaki, ki se na kupu ukvarjajo z njim nerazumljivimi podrobnostmi. Politiki največkrat govorijo o področjih, ki jim niso dorasli. Dolgovezijo, obračajo stavke, nakladajo in tako kopičijo sranje.
Frankfurt je v eseji potegnil jasno ločnico med lažmi in sranjem. Meni, da je brezbrižen odnos do resnice celo večje zlo kot laži. Lažnivci resnico poznajo, le za dosego cilja jo želijo prekriti. Sralci želijo napravit na občinstvo le vtis.
Avtorjev esej je po knjižni izdaji sprožil več poljudnih in akademskih razprav, raziskav in kritičnih zapisov na to temo.
Prav gotovo vsakemu izmed nas ne bo težko najti sralcev. Primerkov, ki govorijo o zadevah, o katerih ne vedo nič ali zelo malo, je iz dneva v dan več. Današnji svet je z marketingom in pojavom umetne inteligence idealen prostor za ustvarjanje vedno večjih količin sranja.
O sranju je njegov esej, ki je bil prvič objavljen leta 1986 v reviji Raritan. Širšemu krogu bralcev je ostal nepoznan vse do leta 2005, ki je izšel v knjižni obliki pri založbi Princeton University Press. Prvič smo ga v slovenščini lahko brali leta 2009, s spremno besedo Borisa Vezjaka. Tokratni izdaji je obsežno prispeval Igor Rižnar.
Živimo v družbi sranja, ki ga produciramo vsi. Največji delež pa prispevajo politiki, novinarji, ljudje na vodilnih položajih in strokovnjaki, ki se na kupu ukvarjajo z njim nerazumljivimi podrobnostmi. Politiki največkrat govorijo o področjih, ki jim niso dorasli. Dolgovezijo, obračajo stavke, nakladajo in tako kopičijo sranje.
Frankfurt je v eseji potegnil jasno ločnico med lažmi in sranjem. Meni, da je brezbrižen odnos do resnice celo večje zlo kot laži. Lažnivci resnico poznajo, le za dosego cilja jo želijo prekriti. Sralci želijo napravit na občinstvo le vtis.
Avtorjev esej je po knjižni izdaji sprožil več poljudnih in akademskih razprav, raziskav in kritičnih zapisov na to temo.
Prav gotovo vsakemu izmed nas ne bo težko najti sralcev. Primerkov, ki govorijo o zadevah, o katerih ne vedo nič ali zelo malo, je iz dneva v dan več. Današnji svet je z marketingom in pojavom umetne inteligence idealen prostor za ustvarjanje vedno večjih količin sranja.
