Knjižničarji ocenjujemo

 
Dediščina Prešernov v Radovljici : Radovljica in Prešerni od 15. do 20. stoletja
Sinobad, Jure in Adam, Stane
ocenaocenaocenaocenaocena
Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 2025
Zbirka Radovljiški spomeniki, 2. zvezek
64 strani
biografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Drugi zvezek iz zbirke Radovljiški spomeniki dokazuje, da je Radovljica najbolj “prešerno” med slovenskimi mesti.
V 2. zvezku zbirke Radovljiški spomeniki sta avtorja Jure Sinobad in Stane Adam popisala dediščino radovljiških Prešernov od 15. do 20. stoletja. Prvi Prešeren, ki je neposredno izpričan v listinah, je bil Radovljičan. Pred letom 1441 je bil lastnik hiše in pripadajočega posestva v Radovljici, ki ju je po njegovi smrti dobil v fevd Simon, kuharski mojster grofov Celjskih. Leta 1586 je radovljiški meščan in član mestnega sveta Lovro Prešeren v uradni nemščini napisal znamenito kupno pismo, ki ga je pečatil z osebnim in mestnim pečatom, podpisal pa v slovenščini: »Laure preshern moie roke pismu.« Radovljiški Prešerni so bili v 16. stoletju privrženi protestantski veri. O tem priča tudi visoka denarna kazen, ki jo je leta 1601 škof Tomaž Hren naložil nepokornemu protestantu Juriju Prešernu. Prvi izpričani pesnik v rodbini Prešeren je bil Janez Krstnik Prešeren (1656–1704), akademik, pravnik, diplomat in stolni prošt v Ljubljani. Prošt Prešeren je bil soustanovitelj in dosmrtni predsednik prve akademije znanosti in umetnosti na Slovenskem (Academia Operosorum) ter pobudnik ustanovitve Akademije filharmonikov (Academia Philharmonicorum) v Ljubljani. Bil je tudi soustanovitelj prve javne znanstvene knjižnice na Slovenskem (Semeniška knjižnica), vodja Nadškofijske knjižnice v Salzburgu in največji zbiralec evropskih in slovenskih protestantskih knjig v obdobju med Valvasorjem in Zoisom. Proštovo štipendijo v višini 90 goldinarjev je leta 1821 prejemal tudi pesnik France Prešeren. Danes malokdo ve, da je je bila »Turjaška Rozamunda« v prvi pesnikovi verziji – radovljiška. Avtorja sta predstavila tudi življenje in delo pesnikovega nečaka Janeza Prešerna, premožnega meščana in cesarsko kraljevega notarja v Radovljici, ter gornika, pisatelja, pravnika in fotografa dr. Jakoba Prešerna, ki je v prejšnjem stoletju pomembno vplival na razvoj planinske dejavnosti v Radovljici in okolici.