»Dragi bralec« – tako se začne večina poglavij avtobiografije Aleksandra Zorna, ki nas tekoče pelje skozi slovenski čas, od povojnih let do poosamosvojitvenega obdobja.

Svoje otroštvo je preživel na Viču v neki Langusovi ulici, ko je bilo mesto še mala dolga vas in so se otroci podili po njej. Preživljanje prostega časa ob branju knjig pa skoraj prepovedana dejavnost. Ob branju knjig je končno našel življenje, ki je bilo bolj živo od življenja na Viču. Odločitev za študij komparativistike na Filozofski fakulteti je bila zato lahka. Tu se je srečal z manj in bolj navdihujočimi predavatelji, med slednjimi je bil Dušan Pirjevec in podobno mislečimi študenti. Eden izmed njih je bil Marka Slodnjaka, s katerim sta ustanovila eksperimentalno društvo Glej. V začetku je društvo delovalo v skladu z začrtanim poslanstvom, potem so se vanj vključili režimski ljudje, katerih naloga je bila kontrola. Tako se je zgodilo tudi na Radiu Študent, katerega ustanovitelj je bil, pri reviji Mlada pota in Viba filmu. Prej ali slej se je začetna vnema in idealizem sfižil in pisatelj je iz teh ustanov izstopil. Evolucija preide v revolucijo. Pisal je recenzije knjig za časopise in z njimi večkrat stopil na prste pisateljem, ki so močno zajavkali. Eden takih je bil Jože Javoršek. Iz recenzenta je postal urednik na Mladinski knjigi ter primerjal recenzenta z mrliškim oglednikom, urednika s porodničarjem. Ko nova knjiga zaživi, zakriči. S spremembo družbenega sistema se je svet začel pisati na novo, pisatelj pa je pripadal tistemu, kar je bilo in odšel naprej.

Majda Ribnikar

nazaj na seznam