“Da, to je vesolje, v katerem živim; to je resničnost, iz katere prihajam.« (Adrian P. Kezele)

Adrian Kezele je v tridesetih letih svojega literarnega ustvarjanja napisal več kot petdeset knjig, povprečno torej 1,7 knjige na leto. Kako je lahko sploh dosegel kaj takega? Je mar pisal noč in dan in ni imel nikakršnega drugega življenja? Je ves čas samo sedel pred računalnikom, izgubljal vid in nabiral kilograme? Avtor pravi, da temu sploh ni bilo tako. Živel je polno življenje, obdržal energijo in mladosten videz, sledil zdravemu življenjskemu slogu in po naših standardih postal tudi materialno uspešen človek. Pravi, da je večino svojega dela opravil v stanju zavesti, o katerem spregovori prav v tej knjigi. Opisuje ga kot šesto stanje zavesti, sam mu pravi kar Šesto, in o njem zapiše: »Kakorkoli, brez okolišenja – zelo jasno je treba izreči resnico: na tem svetu je veliko več od tega, kolikor vidijo oči povprečnega človeka.« Ta knjiga je najbolj avtobiografsko od vseh Kezelejevih del, literarni sprehod skozi paralelne svetove, ki se ves čas prepletajo s svetom, v katerem živimo naša vsakdanja življenja. Nekatere dogodivščine so naravnost neverjetne in težko predstavljive, a avtor pravi, da so bistveni del njegovega življenja – njegovega pravega življenja, ne tistega običajnega, kakršnega vidi večina ljudi. Pri branju sem pogrešal več osebnih zgodb in izpovedi, saj se avtor vse prevečkrat ni mogel upreti podrobnemu razlaganju različnih stanj, dogodkov in vzrokov zanje.

Jure Sinobad

nazaj na seznam