Odkritje, ki je povzročilo izumrtje.

Finska pisateljica Iida Turpeinen (1987-) je po izdaji kratkih zgodb že s prvim romanom dokazala, da verjame v literarni potencial znanosti, saj je našla način, kako zanimivosti iz sveta znanstvenih odkritij ubesediti na literaren način. Tragično zgodbo, ki se skriva za odkritjem t. i. Stellerjeve morske krave daljnega leta 1741, je popisala v napetem romanu, ki je mešanica pustolovskega, zgodovinskega in znanstvenega romana.

Pustolovski vidik pripada opisu Beringove pomorske odprave, katere namen je bil odkriti pot med Kamčatko in Aljasko, s prisilnim pristankom na enem izmed otokov pa se prične zgodovinsko in znanstveno podprt pregled skoraj 300 let dolge poti od Sankt Peterburga, Sibirije in Kamčatke do Aljaske, Aleutskih otokov in Helsinkov. V romanu se zvrsti množica prirodoslovcev, pomorščakov, znanstvenikov, skrbnikov zbirk, risarjev, restavratorjev in naravovarstvenikov, ki so s svojim delom pripomogli k odkritju in ohranitvi okostja Stellerjeve morske krave, ki visi v Prirodoslovnem muzeju v Helsinkih in je le eno izmed treh popolnoma ohranjenih okostij morske krave v velikosti kita, ki je živela v mrzlih vodah okrog otokov v Beringovem morju in je izumrla komaj 27 let po njenem odkritju.

Avtorica skozi zgodbo raziskuje razvoj odnosa človeka do narave in njegov vpliv na rastline in živali. Na tragičnem primeru morske krave in še nekaterih drugih živali, ki so jih lovili v komercialne namene, dokaže trditev, ki so se ji še 100 let nazaj posmehovali, da je prav človek odgovoren za mnoga živalska izumrtja, na žalost tudi pod pretvezo znanstvenega raziskovanja in popolnjevanja prirodoslovnih zbirk.

Nadvse zanimivo in poučno branje, ki kar kliče po nadaljnjem raziskovanju in prebiranju del, ki prav tako obravnavajo problem posledic človekovega vpliva na naravo.

Barbara Klinar

nazaj na seznam