To je roman o ostrigah, geologiji in tektoniki, pa tudi o želji po premikih v življenju, ki vodijo v svobodo, sprejetost in nenasilje.

Ostrige obstajajo že dvesto milijonov let. Že v pramorju so bile prevladujoča skupina mehkužcev. Ničesar več niso potrebovale – preprosto so živele. V današnjem času pa jih za gurmanske sladokusce v Franciji, v regiji Marennes, za vsaj 28 dni preselijo v plitve glinene ribnike (clairs), kjer zorijo in dobijo značilen okus vrste Fine de Claire.
Helena je bila geologinja in ljubiteljica ostrig. Na degustaciji, ki sta se je udeležila s partnerjem, je začutila nepotrebno ujetost ostrig zaradi prestižnih gurmanov, pa tudi lastno ujetost v zvezi, ki je zaudarjala po postanem. Zapustila je moža in se odpeljala proti Marennesu, da bi prerezala vrvi, ki vežejo v ujetost.
Vzporedno s Helenino osebno zgodbo beremo legendo o tem, kako so po neuspeli plovbi, polni kapitanovega nasilja nad tujima pomočnikoma, ostrige odvrgli na francosko obalo, kjer so ostale, čeprav to ni bil njihov naravni habitat.

Roman Fine de Claire je prvi v slovenščino prevedeni roman švedskega pisatelja in prevajalca Daniela Gustafssona. Navdušil me je zaradi naravoslovnega pridiha, podobno kot romana Iide Turpeinen Iskanje življenja in Patrika Svenssona Evangelij po jeguljah.

Silva Kos

nazaj na seznam