Roman o 1. svetovni vojni, ruski revoluciji, beguncih, japonski invaziji na Kitajsko in ljubezni. Brez zadnje bi vse trpljenje izgubilo smisel.

Rafael Pinto je bil zraven v trenutku, ko je odjeknil strel in je bil ubit prestolonaslednik Franc Ferdinand. Dogodek je bil pretresljiv, čeprav se takrat še ni zavedal, kako zelo bo spremenil tudi njegovo življenje. Mirno delo v lekarni sta zamenjala strelski jarek in zdravljenje ranjencev. Življenje bi izgubilo smisel, če ne bi spoznal Osmana Karišika. Bil je vojak, pripovedovalec zgodb in Pintov ljubimec. V Galiciji ju je ruska vojska ujela in odpeljala v ujetništvo v Taškent.

Ko sta se rešila, sta družini Abranović pomagala skrivati angleškega agenta. Ko je hči Klara zanosila, je bil Pinto prepričan, da jo je zapeljal agent, vendar je obrazek male Rahele skrival Osmanove poteze. Če njegova ljubimca in Rahelina mama ob rojstvu ne bi umrla, bi Osmanu zameril. Tako pa se mu je zazdelo, da Osman v deklici živi naprej.

Skupaj sta v revščini kot begunca prehodila dolgo pot do Šanghaja, od koder naj bi šele leta 1949 z ladjo končno odplula proti Sarajevu, kjer bi našla svoj dom.

Aleksandar Hemon je bosansko-ameriški pisatelj. V slovenščino imamo prevedene tri njegove knjige spominov, in sicer Tole ni zate, Moji starši in Knjiga mojih življenj, ter romane Vprašajte Bruna, Nowhere Man, Projekt Lazar in Svet in vse v njem.

V zadnjem romanu poleg zgodovinskih dejstev iz prve polovice 20. stoletja vnaša tudi ljudske zgodbe, poezijo in različne jezike, saj so posamezni stavki zapisani v nemščini, bosanščini in jeziku sarajevskih Judov. Jezik je zato še bogatejši, vsebina pa dobi epske razsežnosti.

Silva Kos

nazaj na seznam