Slivovka – C2H5OH – preprosta formula za zapletene odnose.

Knjiga slivovko predstavi ne le kot alkoholno pijačo, ampak kot simbol časa, prostora, skupnosti in narodnega značaja. Pila se je ob najrazličnejših priložnostih, na porokah in pogrebih, obiskih, na železniški postaji, v delavnici, na sindikalnih piknikih, novoletnih praznovanjih, ob koncu opravljenega dela in še marsikdaj. Bila je nepogrešljiv del družabnosti in neke vrste tekoče mazivo medčloveških odnosov.
Avtor raziskuje tudi njeno nenavadno dvojnost. Slivovka je bila po eni strani opojna, krepčilna in celo zdravilna, saj so ji stari ljudje rekli kar domača »arcnija«. Po drugi strani pa je bila povezana z alkoholizmom, zdravstvenimi težavami in družbenimi posledicami čezmernega pitja. Zato se sprašuje, ali je bila slivovka res del »hrbtenice« našega duha in tradicije ali pa prej nepotrebna razvada, ki je prinašala nesrečo in propad.
Izvemo tudi, da se slivovka pojavi v literaturi Iana Fleminga in posledično v filmu Jamesa Bonda. Prav tako pa, zakaj je Josip Broz Tito namesto domače rakije raje pil irski viski.
Knjiga nas opomni, da se zgodovina naroda ne piše samo z velikimi dogodki, političnimi odločitvami in pomembnimi osebnostmi, temveč tudi z drobnimi navadami vsakdanjega življenja. In prav slivovka je ena izmed njih; okus časa, vonj skupnosti in tekoči spomin na neko državo, ki je ni več.

Špela Kojc Jeraj

nazaj na seznam