Knjiga ob kateri se zamislimo ali res potrebujemo toliko materialnih dobrin kot jih hote ali nehote kopičimo.

Knjiga izhaja iz prepričanja, da je planet Zemlja živ, dinamičen sistem, v katerem so vsi naravni procesi in bitja med seboj neločljivo povezani. Avtor poudari, da človek, kljub svoji tehnološki razvitosti, ostaja popolnoma odvisen od ekosistemov in drugih organizmov. Osrednja tema knjige je kritika kapitalizma, ki temelji na nenasitni želji po rasti in kopičenju dobrin. Avtor se sprašuje, kako je mogoče, da v času preobilja hrane še vedno vlada lakota? Kako je lahko javno dobro žrtev zasebnega bogastva? In zakaj družbeno blaginjo tako pogosto žrtvujemo v imenu gospodarske rasti? Si danes lažje predstavljamo konec sveta kot konec kapitalizma? Avtor uporabi to kot izhodišče za razmislek o tem, kako globoko zakoreninjen in samoumeven se nam zdi ta sistem. Ideja Descartesa, ki je z dualistično mislijo človeka postavil nad naravo še danes prežema kapitalistični pogled, po katerem svet ni živ organizem, temveč vir surovin, ki jih lahko izkoriščamo in zavržemo – skupaj z ljudmi, ki ne ustrezajo logiki trga. Posebej kritično obravnava kazalnik BDP, ki naj bi meril uspeh držav, a v resnici odraža predvsem dobrobit kapitala, ne pa kakovosti življenja. Ko rast preseže določeno točko, postane negospodarna, povzroča neenakost, politično nestabilnost, poslabšanje duševnega zdravja ter pospešuje družbeni tempo, ki ga ljudje težko prenesemo. Opozarja, da bi mnogi raje žrtvovali planet kot dopustili spremembe v razporeditvi globalnega bogastva. V zadnjem delu pa nam avtor ponudi vizijo postkapitalistične prihodnosti, ki temelji na reševanju podnebnih sprememb, razogljičenju planeta in obnovi ekosistemov. Predstavljena je možnost sveta, v katerem bi ljudje delali manj, živeli bolj kakovostno življenje ter z naravo vzpostavili bolj harmoničen odnos. Optimistično poudari, da imajo ekosistemi izjemno sposobnost regeneracije, v povprečju potrebujejo približno 66 let, da si povrnejo 90 % nekdanje biomase, včasih celo manj.
Knjiga združuje kritiko obstoječega sistema in vizijo bolj pravične, trajnostne prihodnosti. Pot v tak svet se po avtorjevih besedah začne pri osnovnem dejanju demokracije, aktivnem, odgovornem državljanstvu, ki se zaveda, da smo del živega planeta, ne pa gospodarji nad njim.

Špela Kojc Jeraj

nazaj na seznam