Velik del tega, kar so nas učili o naši preteklosti je zakoreninjen v lažeh in prikrivanju resnice.

V šolah nas učijo, da bi moralo biti zgodovinopisje nepristransko, a je v resnici ravno obratno. Velik del tega, kar so nas učili o naši preteklosti je zakoreninjen v lažeh in prikrivanju resnice. Specialistka za manj znano in poljudno zgodovino Natasha Tidd v svoji knjigi opisuje nekaj najtemnejših poglavij iz zgodovine človeštva in nam predstavi najslavnejše primere laži in namernih zavajanj v preteklosti. Časovni lok njenih pripovedi se začne z dogodki v Perzijskem cesarstvu v 6. stoletju pr. n. št., sledijo poglavja iz antične dobe, srednjega veka, zgodnjega novega veka, 19. stoletja in 20. stoletja, ki ga avtorica zaključi z opisom zamolčanih vzrokov in posledic jedrske katastrofe v Černobilu leta 1986. Za bralce bodo verjetno najbolj zanimivi opisi zamolčanih dogodkov v naši polpretekli zgodovini. Stalinovo zanikanje milijonskih žrtev velike lakote, ki je nastala zaradi sovjetske kolektivizacije kmetijskih zemljišč, ne bi moglo biti tako uspešno, če pri prikrivanju te strašne zgodbe ne bi sodeloval ugledni ameriški novinar in Pulitzerjev nagrajenec Walter Duranty. Tudi t. i. Svobodni svet si je v 20. stoletju dodobra umazal roke s krvjo nedolžnih civilistov. Ameriška podpora zločinskim diktatorskim režimom v Južni Ameriki (R. Trujillo), poboji nedolžnih civilistov v Vietnamu (My Lay) in zločini angleških kolonialnih sil v Aziji in Afriki so le najbolj izpostavljene zgodbe. Britanska kolonialna uprava je bila izjemno temeljita pri uničevanju dokumentov o zločinih nad civilnim prebivalstvom v Burskih vojnah, Indiji, Maleziji, Ugandi in Keniji. Z Operacijo zapuščina so uprizorili pravi holokavst nad dokumenti, ki so vsebovali opise nezakonitih dejavnosti Odbora za čezmorsko obrambo (ODC), samo v Adenu so dokumentacijo sežigali več kot leto dni. Da bi se izognili dolgotrajnim oblakom dima in pepela, so se odločili, da bodo dokumente preprosto »utopili«, zato so zaboje z dokumenti obtežili in jih ponoči pometali v morje.

Jure Sinobad

nazaj na seznam