Gora ni zadeta : [zadet je, kdor gre gor]
Steržaj, Alen
Sanje, 2025
370 strani
biografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Konglomerat čustev, razblinjenih strahov in pokopanih predsodkov… uživanja v stereotipih in še bolj v njihovem zavračanju.
Alen Steržaj, novinar, basist skupine Big Foot Mama in navdušen popotnik, v knjigi Gora ni zadeta: zadet je kdor gre gor, opisuje potovanje proti vzhodu, vse do Pacifika. Na svoji poti razbija številne stereotipe, ki se pogosto izkažejo za poenostavljene ali celo napačne.
V zgolj dveh tednih prečka kulturno zelo različna okolja in se sreča s številnimi zapovedmi ter pravili. Od pravil striženja in nestriženja moških v arabskem svetu do pravil oblačilnih norm. Ker ima sam dolge lase, je bil večkrat tarča posmeha s strani domačinov. Prvi stereotip, ki ga izpostavi je Iran. Zahodnjaki ga vidimo kot leglo terorizma in fundamentalizma, vendar je to država izjemno gostoljubnih ljudi, močno predanih svoji tradiciji in domovini. Indijo opiše kot zelo negostoljubno državo, kjer so mu domačini pogosto ponujali različne usluge v imenu dobre karme, nato pa zahtevali nerazumno plačilo. Doživel jih je kot napete, neprijazne in vsiljive, kar je pri njem vzbudilo veliko ogorčenje. Nasprotno pa Nepal opiše kot preprost in prvinski prostor, ki posameznika prisili k razmisleku o zahodnjaških standardih, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne in nedotakljive. V Tibetu se sooči z višinsko boleznijo, na Kitajskem pa spozna domačina, ki želi postati duhovnik in si ob spreobrnitvi iz taoizma in budizma v krščanstvo, nadene ime Peter.
Na poti se mu razblini strah pred muslimanskim fundamentalizmom, ki ga nadomesti občudovanje topline in srčnosti ljudi. Hkrati pa se mu podrejo tudi idealizirane predstave o duhovni zakladnici Indije, saj namesto razsvetljenja v njem prebudi agresijo, ki je prej ni poznal. Celotno potovanje je opravil po etapah. Transport pa izbral le po kopnem, kar je izkušnjo naredilo še bolj zanimivo. Ob branju si lahko bralec zlahka predstavlja kraje, ki jih je prepotoval, k čemur prispeva tudi slikovno gradivo na koncu. Knjiga je prijetno, lahkotno in hkrati razmišljujoče branje. Priporočam jo vsem, ki radi potujejo, pa tudi tistim, ki jih zanimajo drugačne kulture in osebne zgodbe brez olepševanja.
V zgolj dveh tednih prečka kulturno zelo različna okolja in se sreča s številnimi zapovedmi ter pravili. Od pravil striženja in nestriženja moških v arabskem svetu do pravil oblačilnih norm. Ker ima sam dolge lase, je bil večkrat tarča posmeha s strani domačinov. Prvi stereotip, ki ga izpostavi je Iran. Zahodnjaki ga vidimo kot leglo terorizma in fundamentalizma, vendar je to država izjemno gostoljubnih ljudi, močno predanih svoji tradiciji in domovini. Indijo opiše kot zelo negostoljubno državo, kjer so mu domačini pogosto ponujali različne usluge v imenu dobre karme, nato pa zahtevali nerazumno plačilo. Doživel jih je kot napete, neprijazne in vsiljive, kar je pri njem vzbudilo veliko ogorčenje. Nasprotno pa Nepal opiše kot preprost in prvinski prostor, ki posameznika prisili k razmisleku o zahodnjaških standardih, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne in nedotakljive. V Tibetu se sooči z višinsko boleznijo, na Kitajskem pa spozna domačina, ki želi postati duhovnik in si ob spreobrnitvi iz taoizma in budizma v krščanstvo, nadene ime Peter.
Na poti se mu razblini strah pred muslimanskim fundamentalizmom, ki ga nadomesti občudovanje topline in srčnosti ljudi. Hkrati pa se mu podrejo tudi idealizirane predstave o duhovni zakladnici Indije, saj namesto razsvetljenja v njem prebudi agresijo, ki je prej ni poznal. Celotno potovanje je opravil po etapah. Transport pa izbral le po kopnem, kar je izkušnjo naredilo še bolj zanimivo. Ob branju si lahko bralec zlahka predstavlja kraje, ki jih je prepotoval, k čemur prispeva tudi slikovno gradivo na koncu. Knjiga je prijetno, lahkotno in hkrati razmišljujoče branje. Priporočam jo vsem, ki radi potujejo, pa tudi tistim, ki jih zanimajo drugačne kulture in osebne zgodbe brez olepševanja.
