Obilje in vzajemnost v naravnem svetu : kaj se lahko od šmarne hrušice naučimo o ekonomiji obdarovanja
Kimmerer, Robin Wall
Mladinska knjiga, 2025
110 strani
strokovno delo
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Knjiga, ob kateri se ponovno vprašamo kaj je zares pomembno.
Robin Wall Kimmerer je ameriška botaničarka in pripadnica staroselskega ljudstva Potawatomi.
V svoji knjigi s pomočjo narave, predvsem s primeri šmarne hrušice, opisuje tržno ekonomijo, ki je trenutno prevladujoča, ter ekonomijo darovanja. Tržna ekonomija ustvarja pomanjkanje dobrin, zato ljudje kopičimo več, kot v resnici potrebujemo. Avtorica spodbuja k ekonomiji darovanja, kar pomeni, da vsak vzame le toliko, kolikor potrebuje. Primer tega so knjigobežnice: vzameš knjigo, ki jo želiš prebrati, in v njej pustiš tisto, ki je ne potrebuješ več in bi jo morda želel prebrati nekdo drug.
Knjiga bralca spodbuja k razmišljanju o lastnem potrošništvu. Kot avtorica sama navaja, se poraja vprašanje, ali ljudje res potrebujemo toliko materialnih stvari ali pa bolj hrepenimo po pripadnosti in človeškem stiku, ki ga je vse manj. Bere se počasi, vendar je napisana razumljivo. Priporočam jo vsem.
V svoji knjigi s pomočjo narave, predvsem s primeri šmarne hrušice, opisuje tržno ekonomijo, ki je trenutno prevladujoča, ter ekonomijo darovanja. Tržna ekonomija ustvarja pomanjkanje dobrin, zato ljudje kopičimo več, kot v resnici potrebujemo. Avtorica spodbuja k ekonomiji darovanja, kar pomeni, da vsak vzame le toliko, kolikor potrebuje. Primer tega so knjigobežnice: vzameš knjigo, ki jo želiš prebrati, in v njej pustiš tisto, ki je ne potrebuješ več in bi jo morda želel prebrati nekdo drug.
Knjiga bralca spodbuja k razmišljanju o lastnem potrošništvu. Kot avtorica sama navaja, se poraja vprašanje, ali ljudje res potrebujemo toliko materialnih stvari ali pa bolj hrepenimo po pripadnosti in človeškem stiku, ki ga je vse manj. Bere se počasi, vendar je napisana razumljivo. Priporočam jo vsem.
»Veliko razlogov je, zakaj imam knjigarne rada, vendar globoko cenim tako idejo kot delovanje javnih knjižnic. Zame utelešajo prakso ekonomije darovanja na skupnostni ravni in pojmovanje skupne lastnine. Knjižnice so zgledi ekonomiji darovanja, ki ponujajo prost dostop ne le do knjig, ampak tudi do glasbe, orodja, semen in še česa. Ni treba, da ima vsak med nami vse.« (str. 63)
