Marijan Rupert . . . “Tako življenje kot umetnost sta univerzalni kategoriji. Življenje vsakega umetnika je tako s svojo neizogibno individualno usodo hkrati tudi življenje slehernika. Kot naravno sosledje dneva in noči je sestavljeno iz svetlobe in sence, radosti in žalosti, miru in trpljenja.
Njena največja ljubezen, globoka, večna in neumrljiva, je bil kipar Jakob Savinšek. Postala je kar neka vera, ki jo je dojemala izrazito subjektivno. V njenih izjavah in v pričevanjih različnih sodobnikov, ki so ju poznali, pa prihaja do nasprotij dejstev. Odkritosrčno je razodela svoja stanja erotične vrtoglavice, ki jih je doživljala ob svojem življenjskem sopotniku. Prav njuna, pogosto zapletena, boleča in včasih problematična zveza je postala glavna, tako rekoč edina vsebina njene poezije.”

Črt Kanoni . . . “David, njun sin, je bil navzven svetovljan, umetniški otrok, karizmatičen in očarljiv, a znotraj je razpadal. Razklan med podobo, ki jo je kazal svetu in negotovostjo, ki ga je tiho razjedala že od ranega otroštva. Med njima, med mamo in sinom, se je nekoč razprla vrzel, ki je ni bilo mogoče več premostiti. Ne zaradi zamer, temveč zaradi bolečine, ki sta jo vsak na svoj način skušala obvladati. On s pobegi, ona z verzi. In vendar . . .tam nekje, pod vsemi plastmi molka in neizpovedanega, ju je povezoval tisti najmočnejši čustveni odnos mati – sin. In dokazala sta, da ta odnos ne more odmreti in živi naprej, čeprav brez besed in obtožb.”

Mila Kačičeva – igralka; osnovni problem je bil, da je vseskozi dobivala večidel komične in epizodne vloge. Želela pa si je resnih in tragičnih. Zaman.

Takšno je življenje.

nazaj na seznam