Knjižničarji ocenjujemo

 
Apeirogon
McCann, Colum, 1965
ocenaocenaocenaocenaocena
Beletrina, 2026
Knjižna zbirka Literature sveta
647 strani
knjige za odrasle
družbeni roman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Če hočemo preživeti, se moramo poslušati.
Sodobni irski pisatelj Colum McCann (1965), ki trenutno živi in ustvarja v ZDA, je avtor osmih romanov in treh zbirk kratke proze. V romanu Apeirogon, ki je izšel že leta 2020, torej pred oktobrom 2023, ko so se razmere v Izraelu za Palestince drastično spremenile, podaja resnično zgodbo dveh očetov, Izraelca Ramija in Palestinca Bassama, ki se oba soočata z izgubo hčera. Ramijevo hčer Smadar je leta 1997 v Jeruzalemu ubil samomorilski napadalec, Bassamova Abir pa je umrla leta 2007 zaradi namerno izstreljene gumijaste krogle izraelskega vojaka.

Avtor nas s pomočjo 1001 fragmenta, ki sestavljajo roman, vodi pred in po usodnih dogodkih, vključuje opise otroštva in odraščanja obeh glavnih protagonistov, soočenja z vojsko, politiko, izgubo in odločitvijo, da ne podležeta sovraštvu in maščevanju, ampak gradita na dialogu, razumevanju in spoštovanju. Pripoved, ki je brez jasne kronologije, vključuje zgodovinske zanimivosti, opise geografskih danosti, raziskuje pomene besed, se ustavlja ob opisih ptic, ki jim zavida svobodo, in citira znane politike, kar občutimo kot vsebinske zdrse, ki pa imajo svoj namen.

Rami in Bassam izkažeta pogum in se v boju za mir povežeta. Kljub starostnim in nacionalnim razlikam drug drugega razumeta. Enotna sta v stališču, da je potrebno ustaviti okupacijo palestinskih ozemelj. Gostujeta na različnih lokacijah, ob različnih priložnostih in pred različno publiko, tudi v tujini, in s pripovedovanjem svoje zgodbe ohranjata spomin na svoji hčeri, hkrati pa podajata dejstva, ki bolijo, povzročajo nelagodje in izzovejo občutek krivde. Ne razlagata ozadja konflikta, ampak pokažeta, kam vodi.

Avtor je z razbitjem romaneskne forme namerno ustvaril zmedo in dosegel, da se branja lotimo pazljivo, s povečano pozornostjo za detajle in spoštljivo do obeh prizadetih družin. Čeprav gre za očitno simetrijo (dva očeta, dve hčeri, dve smrti), se ne moremo otresti občutka, da roman opozarja na neravnovesje, neenakost položaja in moči. V luči današnjih razmer se lahko le sprašujemo, kako trdno je njuno sodelovanje in kako močno prepričanje ju še vedno vodi.