Pod vodo
Menon, Tara




Učila International, 2026
246 strani
knjige za odrasleroman
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)

Knjiga ni le osebna drama, temveč tudi globok poklon in opozorilo glede naših umirajočih oceanov ter izginjajočih koralnih grebenov.

To je malce drugačen roman o podnebnih spremembah; ne pokaže jih kot nekaj apokaliptičnega, kar se bo zgodilo v daljni prihodnosti, ampak kot vse bolj prisoten del naše sedanjosti.
Zgodba se odvija na dveh različnih časovnih in geografskih točkah. Začne se na majhnem tajskem otočku v Andamanskem morju, kamor oče po izgubi matere pripelje šestletno Marisso. Tam se Marissa spoprijatelji z dekletom Arielle. Skupaj odraščata, raziskujeta koralne grebene in se potapljata z mantami v morskih globinah. Njuna idila se tragično konča na božični dan, decembra 2004, ko uničujoč cunami v Indijskem oceanu (Cunami je terjal četrt milijona življenj) loči dekleti za vedno. Osem let kasneje živi Marissa v New Yorku, obremenjena s krivdo preživele in globoko žalostjo. Medtem ko mestu grozi, da ga bo dosegel uničujoč orkan Sandy, se Marissa v mislih vrača k preteklosti.
Avtorica zelo iskreno in pretresljivo prikaže, kako žalost lahko zaznamuje človeka. Tema izgube – tako naravne kot osebne – je v romanu močno prisotna. Kratki stavki v romanu ustvarijo posebno in slikovito vzdušje, na žalost pa branje prevečkrat zmotijo leposlovne napake v besedilu.
Zgodba se odvija na dveh različnih časovnih in geografskih točkah. Začne se na majhnem tajskem otočku v Andamanskem morju, kamor oče po izgubi matere pripelje šestletno Marisso. Tam se Marissa spoprijatelji z dekletom Arielle. Skupaj odraščata, raziskujeta koralne grebene in se potapljata z mantami v morskih globinah. Njuna idila se tragično konča na božični dan, decembra 2004, ko uničujoč cunami v Indijskem oceanu (Cunami je terjal četrt milijona življenj) loči dekleti za vedno. Osem let kasneje živi Marissa v New Yorku, obremenjena s krivdo preživele in globoko žalostjo. Medtem ko mestu grozi, da ga bo dosegel uničujoč orkan Sandy, se Marissa v mislih vrača k preteklosti.
Avtorica zelo iskreno in pretresljivo prikaže, kako žalost lahko zaznamuje človeka. Tema izgube – tako naravne kot osebne – je v romanu močno prisotna. Kratki stavki v romanu ustvarijo posebno in slikovito vzdušje, na žalost pa branje prevečkrat zmotijo leposlovne napake v besedilu.

