Vizija sveta, v katerem tehnologija ne deluje več v službi človeka, ampak v imenu lastnega obstoja in tako postane avtonomen subjekt.

Ameriški pisatelj Dan Simmons (1948-2026) je veljal za mojstra znanstvenofantastične proze, hkrati pa je večina njegovih del žanrsko bližje t. i. nadnaravnim grozljivim romanom. Za roman Hiperion, ki je izšel leta 1989, je prejel nagrado locus za najboljši roman in hugo za najboljši znanstvenofantastični roman, kar dokazuje, da je s svojim pisanjem presegel ozke žanrske okvire.

Osnovna zgodba je postavljena v 28. stoletje, ko Stare Zemlje ni več in je človeštvo pod vodstvom tehnološko napredne Mreže zavzelo del vesolja. Konflikt se ustvari zaradi želje po priključitvi planeta Hiperion, ki premore t. i. Časovne grobnice, ki imajo, kot se izkaže kasneje, strateški pomen za ravnovesje moči, saj omogočajo manipuliranje s časom. Mreža na Hiperion pošlje sedem romarjev, ki si čas med medplanetarnim potovanjem krajšajo s pripovedovanjem osebnih zgodb. Kot so različni pripovedovalci (duhovnik, vojak, pesnik, učenjak, detektivka in konzul), so žanrsko različne tudi njihove izpovedi, ki pa imajo skupni imenovalec, in ni naključje, da so bili prav oni posebej izbrani, saj jih čaka soočenje s Srakom, skrivnostnim bitjem, ki je hkrati božanstvo in sodnik. S prihodom romarjev na Hiperion se roman sicer konča, a zgodba se komaj dobro začne. Za nadaljevanje je potrebno poseči še po treh delih serije, ki jih imamo samo v hrvaškem prevodu.

Avtor je svojo vizijo propada človeške družbe vezal na izgubo Zemlje kot primarnega doma, pri čemer se izgubita tudi spomin in kolektivna identiteta, razselitev pa poruši temeljne vrednote družine, pripadnosti, in duhovnosti. Preplet filozofskih, socioloških, teoloških in političnih tem tako presega osnovne okvirje znanstvene fantastike in čeprav je tehnološki razvoj in posledice le-tega jedro romana, so bralcu ponujene podobe etičnih dilem, izgube duhovnosti in nenazadnje osebne svobode.

Barbara Klinar

nazaj na seznam