Končno sem odkril skrivnost teh treh risb. Ne morem razumeti, kakšno bolečino si morala trpeti. Prav tako ne morem razumeti globine greha, ki si ga storila. Ne morem ti odpustiti. A kljub temu te bom imel vedno rad.

Japonski pisatelj, YouTuber in pevec Uketsu, čigar prava identiteta je neznana, je znan po svojih kratkih filmih, kriminalkah in grozljivkah. Širši javnosti svojo identiteto skriva za masko in s pomočjo aparata za spremembo glasu. Tako kot sta skrivnostni njegova identiteta in preteklost, je skrivnosten tudi njegov kriminalni roman ‘Čudne slike’, ki poleg zanimive in unikatne vsebine vključuje tudi diagrame in slike, ki delujejo kot sestavni element pripovedi. Kriminalni roman, srhljivka, na izredno unikaten in domiseln način postavi bralca v vlogo indirektnega detektiva.

Roman je sestavljen iz štirih skrivnostnih zgodb, od katerih je vsaka sama po sebi uganka, ki jo bralec želi razrešiti. Zgodbe sprva delujejo popolnoma nepovezane, z vsako prebrano stranjo pa se koščki sestavljanke počasi pričnejo sestavljati v celotno širšo sliko, četudi se zdi nemogoče, da se bodo zgodbe med seboj povezale. Kot namiguje tudi sam naslov knjige, so čudne slike, skice in diagrami znotraj romana ključ do razrešitve uganke.

Univerzitetna študenta in navdušenca nad nadnaravnimi pojavi preiskujeta nenavadni spletni blog moškega, katerega žena je umrla med porodom, pred smrtjo pa je za seboj pustila nenavadne risbe, ki prikazujejo prihodnost njunega nerojenega otroka. Neko mater in sina zasleduje skrivnostna oseba, ko pa sin nenadno izgine, je njegova risba ključ do identificiranja njegove lokacije. Risbe mlade 11-letne deklice prikazujejo srhljivo stanje v njenem domu, ki jo naposled vodijo do tega, da stori nekaj nepredstavljivega. Profesor na neki univerzi pa v zadnjih minutah pred svojim umorom nariše risbo, ki služi kot ključen namig pri identificiranju njegovega morilca in hkrati tudi kot rdeča nit, ki poveže vse zgodbe skupaj.

Skozi celoten roman bralca spremljajo namigi, ki se na koncu povežejo v smiselno celoto in ki jih je možno razumeti šele čisto na koncu. Niti ena informacija in niti en lik v romanu ni omenjen brez razloga. Čisto vsak ima svojo vlogo in svoj namen. Konec pa razkrije tudi, da je vse veliko bolj temačno, čudno in srhljivo, kot deluje na prvi pogled. Roman zajema tudi elemente japonske kulture – prenos družinskih travm, sramoto, skrivanje čustev, ohranjanje ugleda in dejstvo, da lahko ena sama odločitev drastično vpliva na usodo in življenja mnogih ljudi za izredno dolgo časa.

V kolikor imate radi nenavadne in srhljive kriminalne romane, boste tega zagotovo želeli prebrati večkrat in prav zagotovo boste pri drugem prebiranju opazili namige, ki jih sprva niste.

Klarisa Lana Čučnik

nazaj na seznam