V središču zgodbe je fant Y, ki zaradi nevrološke motnje – aleksitimije – težko prepoznava, razume in izraža čustva. Strah, jeza, žalost in veselje so zanj pojmi, ki se jih mora naučiti podobno, kot se drugi učijo matematičnih enačb. Po tragediji, ki pretrese Y – jevo družino, v zgodbo vstopi nemiren, jezen in razdražljiv najstnik, katerega čustva bruhajo povsem brez nadzora. Tako spoznamo Y – jevo popolno nasprotje: eden čuti premalo, drugi preveč. Skozi njun odnos oba dobita priložnost, da se spremenita.

Roman odpira vprašanje, ali je empatija prirojena ali pa se je lahko naučimo. Dotika se osamljenosti, medvrstniškega nasilja, družinskih izgub in občutka drugačnosti. Knjigo bi priporočila bralcem, ki iščejo psihološko poglobljene romane in radi raziskujejo človeško ranljivost.

nazaj na seznam