Izlegla sem se iz kokona svoje preteklosti in nekako našla svetlobo.

Resnična zgodba mladega dekleta Shari, ki si je želela drugačne vrste ljubezni, kot jo je prejemala. Želela si je ljubezni, ki bi dopuščala ranljivost, solze in druga človeška čustva. Ljubezni, ob kateri bi otrok lahko svobodno čutil in bil preprosto to, kar je. Želela si je predvsem normalnega odraščanja. Da bi lahko doživljala puberteto kot večina otrok, se spopadala s spremembami in iskala samo sebe, ne da bi bilo vse to nenehno opazovano in snemano. Puberteta je že sama po sebi dovolj kruta, kaj šele, če imaš zanjo občinstvo. Da bi si pridobila materino ljubezen in postala njena prijateljica, je začela tudi sama prevzemati njene vzorce. Postane kritična in neprizanesljiva, pripravljena celo izgubiti prijatelje samo zato, da bi slišala materino pohvalo in potrditev. Ko se Shari osamosvoji, se njen boj za svobodo se šele začne. Ves čas pa se trudi najti način, kako pomagati tudi svojim sorojencem. Predvsem se je morala najprej osvoboditi slepe pokorščine in se naučiti zaupati lastni notranji resnici.
Knjiga zelo dobro pokaže, kako težko je prekiniti vzorce, ki so človeku vsiljeni že v otroštvu. Tudi kadar vemo, da je nekaj narobe, lahko zaradi strahu, ljubezni in potrebe po sprejetosti vztrajamo pri ravnanju, za katerega sami čutimo, da je napačno. Je zgodba o težkem in dolgotrajnem boju mladega človeka za moralno resnico, lastno identiteto in pravico do svobodnega mišljenja. Hkrati pa je to zgodba o tem, kako težko je najti pogum, da začneš verjeti sebi, ko te vse življenje učijo, da je resnica vedno nekje drugje.
Priporočila bi jo vsem tistim, ki jih zanimajo resnične življenjske zgodbe, družinski odnosi, odraščanje in iskanje lastne identitete. Je precej čustveno zahtevna, s pretresljivo, a zelo močno pripoved, ki še dolgo ostane v mislih.

Špela Kojc Jeraj

nazaj na seznam